»Nad, nad, nad velikim Nad … celo nad mislijo o nad … poklonitev Tebi!«

 

                                                                                                                      - Prva stran

 

Večina biološih razlag o velikih skrivnostih življena poskuša razumeti celoto tako, da jo razčlenjuje na vedno manjše mikroskopske dele. Telesa domnevno prevzemajo svoje oblike zaradi genetskih zapisov, sinteze proteinov in slepe mutacije. Nevrobiologi so trdili, da je zavest locirana v možganski skorji in da je rezultat preprostega mešanja kemikalij in možganskih celic. Kemikalije proizvajajo  televizijsko sliko v naših možganih, pa tudi "TISTO", kar to sliko gleda.

Toda klasična fizika in biologija ne moreta zadovoljivo pojasniti najbolj temeljnih  vprašanj, kaj sploh omogoča naše mišljenje, zakaj se celice organizirajo na določen način, koliko molekularnih procesov poteka tako rekoč trenutno, zakaj se kljub enakim genom in beljakovinam roke razvijejo v roke in noge kot noge, zakaj dobimo raka, kako telesni stroj zmore čudežno pozdraviti samega sebe, pa tudi vedenje oziroma kako to da vemo,  kar vemo? Znanstveniki morda imajo zelo podrobno vedenje o vijakih, maticah, utorih in kolesju, nič pa ne vedo o sili, ki stroj poganja. Čeprav poznajo tudi najmanjše mehanske dele telesa, so še vedno v nevednosti o najosnovnejših skrivnostih življenja.

 

 

 

 

RADIESTEZIJA

 

 

 

Radiestezija je zelo stara veda, saj se prvi, kasnejšim ba­jalicam podobni instrumenti pojavljajo na jamskih slika­rijah v južni Franciji že v času 15.000 let pred našim štet­jem in kasneje v jamah severne Afrike okoli 13.500 let pred našim štetjem. Prve eksponate radiestezijskih in­strumentov so našli v 19. stoletju v grobnicah starega Egip­ta, v Dolini kraljev. To so bila tako imenovana egiptovska nihala izis, karnak in oziris, ki se v različnih modifikacijah še dandanes pojavljajo po svetu. Ta nihala datirajo v čas 4.500-3.500 let pred našim štetjem. Tudi stara Kitajska je poznala radiestezijske instrumente, saj so bile v starih ki­tajskih knjigah objavljene nekatere slike, ki prikazujejo uporabo nekakšnih bajalic. Znanje in vedenje, ki ga sluti­mo v izgubljeni Atlantidi, je prišlo v stari Egipt, od tod v antično Grčijo, od tam pa postopoma v razvitejša mesta tedanje dobe. S pomočjo radiestezije so ugotavljali bla­godejna in škodljiva sevanja, kar so sicer kasneje imeno­vali geomantične preiskave. Ko je I. 389 pogorela ena naj­večjih knjižnic te dobe v Aleksandriji, so bila pozabljena mnoga znanja Egipčanov, Etruščanov in Grkov.

Ostanki teh znanj in ustnih izročil so bili, pogosto sicer že zelo izkrivljeni, ponovno oživljeni v 20. stoletju, strokovnjanki so jih ponovno obdelali in sistematično opravili številne preiskave predvsem v Evropi. Na tem področju je še posebej znan Francoz L. Charpentier s svojo knjigo Skrivnosti pilmerskih cest, v kateri opisuje izmere ogrom­no energetskih območij v Franciji in utemeljuje geoman­tična polja, pasove in linije. Sledili so mnogi posamezni­ki, ki so ob pomoči arheologov opravili natančne preiska­ve na Malti, v Grčiji, Čilu, Peruju, v Evropi pa predvsem v Švici, Franciji, na območju ostankov antičnega Rima itd.

Stara Ijudstva so imela zgoraj našteta spoznanja za božja znamenja. Ceste in objekte so gradili po sevalnih pasovih iz vesolja, v kombinaciji z zemeljskimi sevanji pa templje, mestna obzidja in stražne stolpe ter kasneje na mestih blagodejnega sevanja gradove in cerkve. Poseben pomen so imeli gradbeni elementi, kot so stebri, oboki in loki v znanih rastrih in mrežah, v katere so bili postavljeni. Sko­raj praviloma so v 16. in 17. stoletju gradili cerkve, kapelice in znamenja na mestih blagodejnih sevanj.

Danes uporabljamo rndiestezijsko metodo predvsem za preiskave škodljivih sevanj, ugotavljanje blagodejnih, zlasti zdravilnih območij, in pa seveda za diagnosticiranje. Seveda moremo s pomočjo radiestezije ugotavljati vse za sedanjost in preteklost, vendar izkušeni radiestezisti ome­jujejo svoje preiskave samo na tisto, kar je v dobro človeku.

Najpomembnejše preiskave so gotovo tiste, ki pomagajo Ijudem do boljše kakovosti življenja, to je odkrivanje škodljivih zemeljskih in vesoljskih sevanj ter določanje zaščite pred njimi. Znanih je pet vrst škodljivih zemeljskih sevanj. To so sevanja zemeljskih mrež, podzemeljskih vodnih tokov, rudnin in mineralov, podzemeljskih jam oziroma hermetično zaprtih prostorov in geoloških prelomnic Prav tako škodljiva, vendar manjkrat ugotovljena, so tudi škodljiva sevanja iz različnih vesoljskih izvorov.

Zakaj so ta sevanja škodljiva? Iz fizike vemo, da je človekova valovna dolžina 50 cm in so zato sevanja s tako valovno dolžino človeku Iastna, vsa druga pa so mu vsiljena in zaradi tega škodljiva. Na srečo taka sevanja kratkotrajno ne povzročajo težjih posledic, te se pojavijo, če je človek dalj časa izpostavljen škodljivim vplivom. Ker pa, kot sem že uvodoma opozoril, ta sevanja nimajo sinusoidne oblike, pač pa delujejo impulzno, bom v nadaljevanju namesto izraza valovna dolžina uporabljal naziv impulzna dolžina. Vsako od zgoraj naštetih sevanj ima torej svojo specifično impulzno dolžino, ki pa je človeku škodljiva.

Večina zemeljskih mrež, podzemeljskih vodnih tokov in geoloških prelomnic ima po mojih ugotovitvah impulzno dolžino med 6 in 21 cm, tako sevanje pa postopoma povzroči vnetna stanja, sčasoma pa se na delu telesa, ki je izpostavljeno taki impulzni dolžini, spremeni valovna dolžina, kar privede do bolezenskega stanja. V to kategorijo bolezni spadata praviloma tudi srčni infarkt in možganska kap, posledično pa se lahko iz drugih dodatnih vplivov pojavi tudi rak. Sevanja rudnin in mineralov, ki delujejo običajno v večjih razsežnostih, pa zaradi svoje impulzne dolžine večinoma med 180 in 220 cm povzročajo tvorbe tumorjev in rakava obolenja. Pri teh sevanjih poznam dve vrsti, in sicer vertikalno delujoča sevanja, ki so stalna, sam jih imenujem primarna, ter pod različnimi koti delujoča sevanja, ki se pojavljajo perio­dično (se torej pojavijo, pa zopet ponehajo), zaradi česar so zelo nepredvidljiva, saj nikdar ne vemo, kje in kdaj se bodo pojavila. Ravno zaradi teh sevanj premiki ležišč ne predstavljajo trajnih rešitev.

Druga vrsta škodljivih sevanj so tehnična sevanja, pri katerih ločimo dve komponenti, elektromagnetno valovanje in radiestezijsko sevanje. Tehnična sevanja so večinoma manj nevarna, ker je njihova intenziteta v urbanih naseljih precej manjša.

Zgoraj navedena škodljiva sevanja je mogoče izmeriti s pomočjo radiestezijskih instrumentov, od katerih so najboljša egiptovska nihala, saj z njihovo pomočjo dobimo najboljše rezultate. Posebnost egiptovskih nihal je, da sprejemajo in oddajajo vse energetske vibracije. Z egiptovskima nihaloma izis in karnak lahko med preiskavo najbolj natančno ugotovimo, za kakšno vrsto sevanja gre in kakšni so njegova intenziteta, ki jo ugotavljamo v odstotkih, impulzna dolžina, ki jo merimo v centimetrih, ter frekvenca sevanja, ki jo merimo v herzih.

Druga vrsta radiestezijskih preiskav je ugotavljanje blagodejnih sevanj, ki v zadnjem času postajajo vse večji izziv za radiesteziste. Blagodejna sevanja, ki smo jih doslej spoznali, so kozmična, zemeljska in kombinirana.

Ugotovljena so bila različna blagodejna zemeljska seva­nja. Tu gre za podzemeljske energetske kanale, po katerih tečejo energije v različnih globinah zemeljske skorje in ki so različnih dimenzij. Te kanale imenujemo energetske linije, uporablja pa se tudi izraz zmajeve črte. Njihovi preseki imajo obliko krogov, elips, kvadratov, trikotnikov pa tudi mnogokotnikov. Ti energetski tokovi imajo različno hitrost, intenziteto - ki jo sicer merimo v enotah bovisa - od nekaj tisoč naprej, navzgor ni omejitve, in to zelo različno, impulzno dolžino vedno 50 cm, frekvenco pa med 6 in 25 Hz.

Pogosto ta energija prodre na površino zemlje; mesta, na katerih se to zgodi, se imenujejo akupunkturne točke zemlje. Če pa je izhod energij na presečiščih večjih energetskih kanalov, govorimo o mestih moči. Taka mesta so lahko le vitalna, lahko pa imajo še dodatno kakovost, da vsebujejo tudi zdravilne vibracije, kar pomeni, da se moremo na takih mestih tudi zdraviti.

Iz zemlje prihajajo energije tudi na drugih mestih. Ta območja imajo različne nepravilne oblike, običajno premera enega do več metrov, so pa prav tako energetski zelo močna, nekatera vsebujejo tudi zdravilne vibracije.

Včasih se pojavljajo tudi različna kozmična sevanja, ki delujejo v krogih. Pri njih je intenziteta v centru največja, navzven pa se koncentrično zmanjšuje. V takih primerih pride ponavadi do kombinacije delovanja kozmičnega in zemeljskega sevanja.

Pri iskanju zdravilnih mest ugotavljamo intenziteto vitalnih energij, prisotnost zdravilnih vibracij ter učinek zdravilnosti, ki mora presegati 50%, saj manjši učinek ne bi bil praktično uporaben. Potrebno pa je ugotoviti, kaj se na takem mestu lahko zdravi, in pa okvirno seveda tudi, koliko časa moramo biti na njem izpostavljeni, da bi lahko prišlo do izboljšanja posameznih težav ali bolezni.

Zdravilna mesta je priporočljivo obiskovati dvakrat tedensko, razen če ni radiestezijsko ugotovljeno drugače, število obiskov pa ocenimo na podlagi izboljšanja zdravstvenega stanja.

 

 

Človekovo energetsko polje – avra                                                                   

 

Opise človekovega energetskega polja najdemo v vsej zgodovini. Preučevali so ga že od pradavnih časov. Vsaka kultura energetsko polje imenuje nekoliko drugače, in nanj gleda  z drugačnega stališča. Z razvojem znanstvenih metod se je tudi na zahodu začelo temeljitejše raziskovanje tega polja. Naprave se izpopolnjujejo in z njimi lahko merimo vse manj zaznavne lastnosti človekovega energetskega polja. Če materijo definiramo kot zgoščeno energijo, potem človekovo energetsko polje spada nekam med materijo in  energijo. Nekateri človekovo energetsko polje imenujejo tudi bioplazma. Univerzalno energetsko polje preveva vesolje, živo in neživo in vse povezuje med seboj. Starodavno indijsko izročilo govori o univerzalni energiji, ki se ji pravi prana. Ta univerzalna energija je sestavni del in vir življenja. Prana ali dih življenja  preveva vse, kar obstaja in vsemu daje življenje. Jogiji se naučijo to energijo obvladati s pomočjo dihalnih tehnik, meditacije in telesnih vaj in tako ohranjajo spremenjeno stanje zavesti.

Kitajci so v tretjem tisočletju pred Kristusovim rojstvom govorili o obstoju vitalne energije, ki so je imenovali chi. Iz te energije je vsa živa in neživa snov. Chi vsebuje dve nasprotni sili, ying in yang. Kadar sta ying in yang v ravnovesju, je organizem zdrav, posledica neravnovesja pa bolezen.

Človekovo energetsko polje je oblika univerzalne energije (svetlobno telo) ki obdaja in preveva fizično telo, in na poseben način izžareva. Raziskovalci so avro razdelili na več plasti. Te plasti včasih imenujemo telesa, ki se med seboj prepletajo in obkrožajo druga drugo v zaporednih plasteh. Vsako naslednje telo je iz prosojnejše snovi in finejših vibracij. Na podlagi opazovanj polja avre so izdelali sisteme ki delijo avro na plasti ki jih poimenujejo glede na lokacijo, barvo, svetlobo, obliko, gostoto, fluidnost in funkcijo. Določeni jasnovidci lahko opazujejo energetska polja ljudi in dokaj natančno opisujejo njihove zdravstvene težave. Eterično telo je polje življenske energije – matrica, ki preveva gosto fizično telo kot svetlikajoča se mreža svetlobnih snopov. Ta energetska matrica je osnovno ogrodje, po katerem se tkivo oblikuje in se nanj opira. Obstoj tkiv je povsem odvisen od življenjskega polja.

Pred nekaj leti je skupina znanstvenikov z Bioinformacijskega inštituta A. S. Popova naznanila odkritje, da živi organizmi izžarevajo energetske vibracije – frekvence, med 300 in 2000  nanometri. To energijo so imenovali biopolje ali bioplazma. Ugotovili so, da imajo ljudje, ki lahko svojo energijo prenašajo na druge, večja in močnejša biopolja. Znanstveniki so z matematičnimi metodami analizirali vzorce valovanja, in so ugotovili da so se oblike in frekvence valovanja ujemale z barvami ki so jih opisali jasnovidci. Raziskovanje je pokazalo naslednje korelacije med barvami in frekvencmi:

Modra       250 – 275 Hz plus 1200 Hz

Zelena      240 – 275 Hz

Rumena    500 – 700 Hz

Oranžna        950 – 1050 Hz

Rdeča           1000 – 1200 Hz

Vijoličasta    1000 – 2000 Hz plus 300 – 400 Hz; 600 – 800 Hz

Bela              1100 – 2000 Hz

 

Energetski centri – čakre so naslednjih barv:

1.  kundalini – osnovna korenska čakra,rdeča, njen element je zemlja, čutilo pa vonj. Odgovorna je za ustvarjanje – rojevanje, obstanek vrst, samoohranitev in varnost.

2.  hipogastrij – sakralna čakra, oranžna, element je voda in čutilo okus, povezana je z socialnim medsebojnim delovanjem, z igranjem vlog, radostjo in čutnostjo.

3.  vranica – solarna, rumena – zlata, element je ogenj, čutilo pa vid, odgovorna je za osebno ambicijo, uspeh in samospoštovanje.

4.  srce – zelena, element je zrak, čutilo pa dotik. Njeno področje so medosebni odnosi v smislu skrbstva, čustvovanje in preseganje sebičnosti.

5.  grlo – modra, element je zvok, in čutilo sluh. Skrbi za govor, komunikacijo, odgovornost in ustvarjalno izražanje.

6.  tretje oko – vijoličasta, škrlatna, indigo modra, temno modra ali dimno siva, očesna čakra, pripada ji razum-intelekt, intuicija in vpogled..

7.  teme – kronska čakra, bela ali mavrična, njen element je duh. Povezuje nas z vsem, kar je nad nami, nad časom in prostorom ter nad pojavnim svetom.

 

Do sedaj so znanstveniki  izmerili številne komponente človekovega energetskega polja. To so nam znane elektrostatične, magnetne, elektromagnetne, zvočne, toplotne in vizualne komponente. Vsa ta merjenja se skladajo z normalnimi fiziološkimi procesi v telesu, in je osnova psihosomatskega delovanja telesa.

 

V naravi obstajajo škodlive energije ki lahko po daljšem času zadrževanja na takih mestih spremenijo frekvence in valovne dolžine določenih energetskih plasti ali čaker. Zaradi tega sčasoma nastopijo zdravstvene težave na organih , kateri so povezani z poškodovanimi čakrami,. Pogosta škodljiva mesta v naravi povzročajo križišča Hartmanovih linij, križišča curryjevih linij, križišča drugih redkejših mrež, podzemni vodni tokovi, mineralne pege, raspokline, tektonski premiki …

 

Na določenih mestih v naravi so tudi nahajališča, manj ali bolj ugodnih energij za bivanje človeka. Tista mesta ki so posebno ugodna in so nosilci večje količine energije imenujemo zdravilna mesta, ali zdravilne točke. Blagodejne energije so lahko zemeljskega, ali kozmičnega izvora. Blagodejna sevanja merimo v enotah »Bovis« B. Spodnja stopnja blagodejnosti je okrog 1000 B, pa do 10000 B ki je zgornja meja ki jo večina ljudi koristno stalno prenaša. Od 10000 B pa do 25000 B je stalna koristna intenziteta za ljudi, ki se z radiestezijskimi energijami stalno ukvarjajo. Nad to mejo pa so intenzitete moči, na katerih smemo biti brez posledic le določen čas, odvisno od posameznika. Torej so zdravilne točke primerne za določeni čas bivanja na njih, ker imajo nad 25000 B moči – tudi do 200000 B. Na zdravilni točki so valovanja določene frekvence in valovne dolžine. Če je ta frekvenca in valovna dolžina taka kot valovna dolžina in frekvenca zdravega organa (pri bolezni odstopajo frekvence in valovne dolžine energetskega polja obolelega organa), takrat zaradi rezonance energetsko polje začne ponovno vibrirati na pravilen način, in to počasi povzroči ozdravljenje na celičnem nivoju – oziroma fizičnem telesu. Zato smo tudi na zdravilnih točkah na Razkrižju napisali na vsaki točki posebno, katero bolezen zdravi, in priporočljiv čas zadrževanja na točki. Število potrebnih obiskov je različno od posameznikov, in od stopnje poškodbe na fizičnem telesu. Če je pri določeni osebi bolezen močno napredovala, jo je včasih na ta način ni možno pozdraviti. Pri tej obliki terapije, podobno kot pri bioenergiji verovanje v to, oziroma efekt avtosugestije ne vpliva na rezultat zdravljenja, ker so to energije ki zdravijo neodvisno od naših prepričanj. V sproščenem stanju imamo  večjo senzibilnost, in so rezultati hitrejši. Večina oseb v sproščenem stanju na točki v kratkem času občuti mravljince, ali toploto, ali neki drugi pojav. Nekaterim se pri terapiji najprej stanje rahlo poslabša, po tem pa sledi izboljšanje.

Vabimo Vas da zdravilne točke preizkusite, ker je to brezplačna terapija, in če Vam  ne bo pomagalo, škodovalo tudi ne bo.

Radiestezisti opravljamo statistiko obolevanja ljudi na škodljivih mestih, in tudi ozdravljenj na zdravilnih.

Za Vas so meritve zdravilnih točk Pomurja opravili: Igor Ziernfeld, Domžale, radiestezist; Ilija Čosič, Lendava, reiki mojster-radiestezist; Mustafa Ramič, Kranj, reiki mojster-radiestezist, Švigir Klovar Vera, Štrigova HR, reiki mojster, bioenergetik in radiestezist; in Trstenjak Marijan univ.dipl.inž, Murska Sobota, bioenergetik, reiki mojster-radiestezist.

 

 Predstavitev:

Po več kot 30 let ukvarjanja z radiestezijo sem opravil več tisoč radiestezijskih preiskav in sodeloval pri razkrivanju mnogih zdravilnih lokacij. Najbolj znane so:

Zdravilni trikotnik Pomurja: Razkriški kot, Bukovnica, Grad na Goričkem; Studenice, Hošnica, Terme Lendava, Terme Ptuj, Kostanienbaume - občina Liebing pri Dunaju....

Priporočam pravočasne preventivne preglede stanovanja in poslovnih prostorov, vseh mest na katerih se zadržujemo dalj časa. Po izkušnjah, katere smo pridobili radiestezisti z opazovanjem in statisikami, se zdravstvene težave, osebi, katera je izpostavljena delovanju škodljivih sevanj začnejo po petem letu izpostavljenosti, različno od posameznika, nekaterim prej, nekaterim pa kasneje, odvisno od časa izpostavljenosti, intenzitete sevanja, valovne dolžine, frekvence in odpornosti posameznika.

                                                                           

 

 

 

 

 

 

Meditacija:

 

 Bistvo te dejavnosti je doseči stanje meditacije, ki pomeni bolj bivanje kot dogajanje.  Spodbuja zdravljenje, jasnost in mir tam, kjer sta prej prevladovali zmedenost in zaskrbljenost. Pomaga nam pri izzivih, ki nam jih prinaša življenje. Predanost in redno izvajanje meditativnih tehnik nam koristi, dokler smo osredotočeni na izvajanje in ne na izpolnitev naših pričakovanj.

Svet prek naših pet čutil nenehno  komunicira z nami. Sprejete informacije prek živčnega sistema posredujemo možganom, ki delujejo kot računalnik. Dobljene informacije prenaša glede na to, kako je bil programiran in oblikovan s predhodnimi izkušnjami in dejavnostmi. Razum velikokrat sploh ni vpleten; naše reakcije so nezavedne kot pri šofiranju.

Z meditacijo se svojega telesa vse bolj zavedamo. Spoštljivo prisluhnemo, kaj nam govori. Odkrivamo pomemben vidik zdravljenja in hkrati zmanjšujemo vse, kar povzroča telesno neravnotežje in stres. Komunikacija je vedno dvosmeren proces, to pomeni, da sta potrebna govorec in poslušalec. Meditacijo pojmujemo tudi kot zavestno poslušanje.

Tehnika meditacije nas uči, kako brez pridržkov prisluhniti vsemu in sprejeti vse, kar zaznamo. Pri zdravljenju je prav sprejemanje pomemben del. Ne glede na to, kako močno obžalujemo, da smo pri sebi ali drugih naleteli na določene lastnosti, lahko trdimo, da so boljše, kot sta jeza in zanikanje. Izvajanje meditacije vzpostavlja ravnovesje v telesu, energijah in duhu.

Meditacija ni zdravilo za vse bolezni, ki nas napadejo. Pomaga nam predvsem ugotoviti in spoznati, kaj lahko in česa ne moremo spremeniti. Zelo znana je molitev, ki jo pripisujejo sv. Richardu iz Chichestra: »Bog, nakloni mi moč, da bom sprejel stvari, ki jih ne morem spremeniti, pogum, da bom spreminjal tiste stvari, ki jih lahko, ter modrost, da bom znal prvo ločiti od drugega.«

Osnovni pogoji za meditacijo so:

* telo mora udobno mirovati,

* notranje energije morajo biti uravnotežene

* um mora biti osredotočen, misli ne smejo begati.

* Srce mora biti mirno,

* Čakati je treba potrpežljivo in brez pričakovanj.

Najprej se naučite udobno sedeti v ustreznem položaju. Sedenje morate vaditi toliko časa, da lahko v njem vztrajate povsem sproščeni in čuječi vsaj pol ure ali več.

Včasih so potrebne dihalne vaje za uravnoteženje notranjih energij. Svoj um osredotočite le na en predmet, ki je lahko zunanji ali notranji. Če misel odtava po svoje, se morate tega zavedati, jo preusmeriti in osredotočiti. Srce se spontano umiri in je srečno, ker ste se posvetili telesu, dihanju in duhu. Če pa kljub temu ostane nemirno in nesrečno, si lahko pomagate z različnimi tehnikami. Ko ste povsem pripravljeni ponikniti  v meditacijo, ne delajte nič. Zadržite svojo umirjenost in mirno čakajte – da hvaležno sprejmete priložnost. Povsem primerna je primerjava z radijskim sprejemnikom – uglašeni čakate, da sprejmete, karkoli bo prišlo.

Med meditacijo pozorno potujte po svojem telesu in preverjajte napetost ali kakršno koli drugo neprijetno počutje. Pri vdihu si zamislite da potuje energija po vaši hrbtenici pod pritiskom navzgor. Ko izdihnete, popustite pritisk, da energetski tuš prečisti testi del v telesu, ki potrebuje zdravljenje. Napetosti in neugodnega počutja več ne bo. Predstavljajte si gibanje energije kot snop bele  svetlobe. Počutite se zdrave, sproščene in prenovljene. Vizualizacijo ponovite z vsakim vdihom, naj potuje energija navzgor pod pritiskom, ob izdihu pa naj se sprosti v zdravilni tuš. V zdravilnem tušu lahko okopljete celo telo, predvsem če ni nobenega posebnega dela v telesu, potrebnega zdravljenja. Pri izdihu se celi okopljite v zdravilni energiji, to nekajkrat ponovite, nato pa se osredotočite le na bivanje. Izvajanje meditacije zdravi z vzpostavljanjem ravnotežja tam, kjer se je porušilo iz kakršnega koli razloga.

Če ne bomo vadili z duhovnim srcem, ne bomo uglašeni, zagozdeni bomo obtičali v materializmu, ki ga nenehno ustvarja moderno življenje. Ravno  ta neuravnoteženost  lahko povzroči več neprepoznavnega stresa kot katerikoli drug vzrok za stres.

Ko nekaj zaznamo z enim izmed petih čutov, dobijo možgani informacijo in se odločijo, kako se je najbolje odzvati. Avtonomni živčni sistem pozna namreč le dva različna odziva. Če možgani odločijo, da sprejeta informacija pomeni nevarnost, pokličejo na pomoč simpatični del živčnega sistema, ki nam pomaga rešit težavno situacijo. Človekov živčni sistem tako kot pri živalih nadzorujejo nagoni. Nevarnosti, ki jih zaznavajo živali, so fizične – odziv je boj ali beg. Srčni utrip se ustrezno pospeši, poveča se količina vdihanega zraka, mišice pa so v pripravljenosti za beg ali boj. Če smo dejansko v fizični nevarnosti, ima kratkoročno preživetje prednost pred dolgoročnim bivanjem. Izločeni so vsi sistemi, ki niso potrebni  za boj ali beg. Sistem že vseskozi uspešno deluje v divjini: žival se uspešno spopade s  plenilcem, pred njim pobegne ali pa postane njegov plen. Če preskus uspešno prestane, se zateče na varen kraj, da si opomore. Potem ko je nevarnost minila, možgani ugotovijo, da je vse v redu, izključijo simpatični del živčevja, in aktivirajo parasimpatičnega. Parasimpatično živčevje je odgovorno za dolgoročno bivanje, spodbuja počitek, obnovitev vsega potrebnega – prebavnega sistema in absorpcije – skratka ponovno vzpostavi ravnotežje v živali, ki je pretrpela hud stres. Živčni sistem pri človeku deluje tako kot pri živalih, sprememba je le v duhu in srcu, prav tako pa so drugačne tudi nevarnosti, ki nas ogrožajo. Soočamo se z različnimi nevarnostmi, ki ogrožajo naše preživetje in obstoj in ki jih ne moremo rešiti preprosto z begom ali bojem. Zapleti na delovnem mestu, gost promet so lahko izredno stresne, saj povečujejo naš občutek utesnjenosti in ujetosti. Da je breme še večje, poskrbijo denarne težave, zapleteni medsebojni odnosi in težave v poslovni karieri. Nerazrešeni konflikti, nevarnosti, ki jih nismo uspešno odpravili ali pa smo pobegnili pred njimi, ustvarjajo stres, dokler se tega procesa s simpatičnim živčevjem ne naučimo obrniti zavestno. Mnogi strokovnjaki menijo, da večino bolezni ali slabega počutja povzroči stres.Ta proces lahko spremenimo z dihanjem. Ko opazimo, da dihamo plitvo in le z zgornjim delom prsnega koša (le s pljučnimi vršički), smo podzavestno v stalni pripravljenosti – prižgana je rdeča luč. Z osredotočanjem na globlje dihanje s prepono aktiviramo tiste procese, ki jih nadzoruje parasimpatično živčevje – ko je nevarnost minila. Z daljšim izdihom možganom posredujemo sporočilo, da ni nobene nevarnosti, ni dodatne potrebe po vdihavanju kisika – da ni sovražnika. Porušenje ravnotežja, pomeni da smo obtičali na eni strani, pomeni depresijo, otopelost ali pa stalno prenapetost.

Za izboljšanje počutja je koristna tudi molitev. Preprosto se tiho usedemo, opustimo vse skrbi, se osredotočimo in s ponavljanjem molitve dopustimo spremembe. Višja vibracijska raven omogoča stik z božanskimi energijami, ki nas dvigujejo na višjo duhovno raven. Tako se zdravimo, postanemo svobodnejši in pridobimo novo moč.

»Moliti moramo v višini, globini, dolžini in širini svojega duha, ne z veliko besedami, ampak le z eno majhno.«

 Za vse kar molite

In prosite,

Verjemite,

Da ste že prejeli,

In se vam bo zgodilo.

 

Marko 11,24

 

 

 

 

 HR

RADIESTEZIJA

 

Pod pojmom radiestezije podrazumijevaju se izvanosjetilne sposobnosti čovjeka da u određenim okolnostima prima iz svoje okoline informacije koje mu nisu dostupne normalnim osjetilima, a ne može ih registrirati ni fizičkim napravama. Radiestezija se razlikuje od ostalih oblika izvanosjetilnog zapažanja  IOZ-a po tome što se reakcije čovječjeg organizima na primljenu informaciju izvanosjetilnog područja očituju kroz pokretanje radiestezijskog pribora u rukama radiestezista. Najčešće upotrebljavan radiestezijski  pribor bile su rašlje, ili kako su se često u narodu s prizvukom mistike nazivale, vilinske rašlje. Po tom se priboru od davnina ova čovjekova aktivnost nazivala rašljarstvom. Taj naziv još se i danas vrlo često upotrebljava kod nas i u nekim drugim zemljama svijeta. Tako se na njemačkom govornom području upotrebljava izraz Rutengänger, na engleskom dowse, dok se na ruskom koristi naziv lozohodec.

Naziv radiestezija je pojam koji je uveden kao kovanica u novijoj  povijesti (lat. Radiare – zračenje + grč. Aisthanomai – osjećam, opažam).  Dakle radiestezija označava sposobnost osjeta zračenja. Pod pojmom zračenja, u užem smislu, misli se na zračenja što ih uzrokuju vodeni tokovi, geološki lomovi (tektonske pukotine) ili pak ležišta raznih ruda. U širem smislu misli se općenito na sve informacije na području izvanosjetilnog, za koje se pretpostavlja da do nas dopiru u obliku zračenja.  Iz toga proizlazi da je naziv radiestezija adekvatniji od naziva rašljarstvo, to više što se u radiestezijskim istraživanjima ne upotrebljavaju samo rašlje  nego i niz drugih instrumenata i pomagala.

 

Koliko je stara radiestezija

 

Koliko je stara radiestezija i kada se čovjek počeo prvi put njome baviti, teško je reći. Prvi pisani tragovi sežu sve do 2590. Godine prije naše ere. Oni govore o primjeni rašljarstva u drevnoj Kini,  gdje su posebno školovani carvi službnci pretraživali terene namijenjene za grdnju nastambi, kako ne bi bile sagrađene na mjestima djelovanja »zlih duhova« koji donose bolest i nesrreču. Civilizacije Kelta, Etruščana, Egipčana, Perzijanaca, Medejaca i Rimljana koristile se se sposobnostima pojedinaca da pronađu na bespućima vodu i da odrede mirna mjesta na kojima će se graditi hramovi, svetišta i nastambe.

U srednjem vijeku rašljarstvo se sve više počelo primjenjivati za otkrivanje podzemnih ležišta raznih ruda. Tako su se na slikama iz onog vremena uz rudare i rudarski alat slikale rašlje i rašljari kako pretražuju teren. Početkom 18. St. radiestezija kao prirodni fenomen zaokupljala je niz istaknutih pojedinaca među njima i J.W. von Goethea. U to vrijeme počela se ta čovjekova izvanosjetilna sposobnost polako demistificirati. Naime, do tada se vjerovalo u tajanstvene moć pribora odnosno rašlji za koje se   mislilo da ih direktno pokreću vanjske nadnaravne sile. Tada se prvi put pojavila teza da su rašlje samo pomoćno sredstvo, a da se pri rašljarenju ono najvažnije događa u čovječjem orrrganizmu. Prva znanstvena istraživanja radiestezijske sposobnosti izvršio je dvostruki doktor znanosti, geolog i paleontolog Johannes Walther (1860-1937). On je svoja istraživanja proveo na 400 studenata, prateći njihove reakcije pri radu s rašljama dok su prelazili preko područja geološkog loma kao izvora zračenja. Rezultati ispitivanja pokazali su da su smažnije reagirale senzibilnije osobe, kod njih se kao reakcija javljala nervna podraženost, snažno ubrzanje pulsa i povišenje krvnog tlaka.

Za vrijeme     Prvog svijetskog rata u jedinicama austrougarske vojske nalazili su se takozvani Rutengängeri, tragači za vodom. Bili su osposobljeni da pomoću rašlji na trenu pronađu pitku vodu potrebnu jedinicama. U to vrijeme mnogi naši ljudi služili su u austrougarskoj vojsci gdje su naučili rukovoti rašljama. Od tada, pa do danas, iskopano je na stotine i stotine bunara u Sloveniji, i sjeverozapadnoj Hrvatskoj na mjestima koje su odredili rašljari.

Kolijevka moderne radiestezije je Francuska,   odakle se ona početkom 19. Stoljeća počela postepeno širiti u ostale zemlje Evrope i Amerike. Danas se tom prirodnom fenomenu kako u laičkim tako i u znanstvenim krugovima poklanja određena pažnja. U mngim parapsihološkim institutima svijeta uz ostale fenemene IOZ-a    istražuje se i radiestezija. Radi lakšeg proučavanja fenomena radiestezije osnovano je u svijetu niz udruženja. Nema gotovo ni jednog parapsihološkog kongresa da se na njemu ne govori o tom fenomenu. Vrlo aktivna udruženja dnas djeluju u SAD, Engleskoj, Francuskoj,  Njemačkoj, Poljskoj i u drugim zemljama. Jedan od vodečih znanstvenika koji se bavi istraživanjem radiestezije je dr. Zaboj V. Harvalik, fizičar koji živi i djeluje u SAD.

 

Područje primjene radiestezije

 

Danas se radiestezija koristi na različitim područjima čovjekove djelatnosti. Moglo bi se reći da postoji vrlo malo područja gdje se ona ne bi mogla uspješno primijeniti. Radiestezija se uglavnom korristi u dva osnovna područja i to: detekcija ili otkrivanje i određivanje afiniteta ili pripadnosti.

Kad je u pitanju detekcija, primjena radiestezije je daleko svestranija nego njena primjena u određivanju afiniteta. Za potrebe detekcije radiestezija se koristi u giebiologiji, geologiji, za otkrivanje nestalih osoba ili stvari, a za radiestezijsko određivanje afiniteta najčešće se primjenjuje u alternativnoj medicini i na području prirodne prehrane.

Na području geobiolobije radiestezija se uglavno koristi za detekciju geopatogenog zračenja radi mikrolokacije stambenih i ostalih objekata izvan zona djelovanja tog zračenja. Isto tako radiestezija se koristi u geologiji za pronalaženje lokacija podzemnih ležišta raznih ruda i nafte kao i  tokova podzemnih voda. Danas u svijetu postoje ekipe pri pojedinim gorskim službama za spašavanje koje mogu radiestezijskim metodama promaći nestale osobe u elementarnim nepogodama.

U alternativnoj medicini radiestezija se koristi kao metoda u određivanju afiniteta pacijenta prema određenom preparatu ili terapiji. Na taj način može se od niza preparata odabrati onaj koji će u tom času biti najefikasniji. Na području detekcije, radiestezija se koristi u alternativnoj  medicini kao jedna od pomoćnih metodda u dijagnostici. Na području prirodne prehrane radiestezija se koristi   za  određivanje vitalnosti, korisnosti ili štetnosti nekih namirnica u odnosu na određenu osobu.

 

U krugovima radiestezista, a i u pojedinoj literaturi o radiesteziji ona se dijeli u dvije osnovne discipline: na fizikalnu i mentalnu radiesteziju. Pod fizikalnom radiestezijom podrazumijevaju se radiestezijska istraživanja, kod kojih se predmet istraživanja nalazi na lokaciji na kojoj se vrši samo istraživanje. Tako se, na primjer detekcija toka podzemne vode na terenu svrstava u fizikalnu radiesteziju. Osim toga tu se signal ili zračenje toka podzemne vode na koji reagira organizam radiesteziste poistovjećuje s fizikalnim zračenjem. Pod pojmom mentalne radiestezije podrazumijevaju se istraživanja kod kojih treba savladati vremensku ili prostornu prepreku. Ovdje se radi o istraživanjima gdje su predmet     istraživanja i radiestezist prostorno udaljeni, a istraživanjem se žele dobiti podaci o nekom stanju ili situaciji iz prošlosti. Vrlo se često umjesto naziva mentalna radiestezija koristi naziv teleradiestezija.

 

 

Radiesttezijska senzibilnost po svojoj zastupljenosti kod određenog broja ljudi može se usporeditti s muzikalnom senzibilnošću, ili sluhom, kako se još ta vrsta senzibilnosti  naziva. Isto kao muzikalna senzibilnost, tako i radiestezijska, može kod pojedinaca biti više ili manje izražena. Potrebno je razlikovati urođenu radiestezijsku senzibilnost od stečene senzibilnsoti. Urođena senzibilnost prisutna je u većoj ili manjoj mjeri u latentnom obliku kod većine ljudi. Najveći dio  ljudi nije svijestan svoje radiestezijske senzibilnosti.

 

U raddiestezijskom istraživanju vrlo važna  je selekcija određene informacije koja će se propustiti na određeno područje svjesnog i time se na neki način materijalizirati. Najviše pretpostavki  govori  u prilog stalne prisutnosti svih informacija na području nesvjesnog. Kad ne bi  postojala već spominjana biološka zapornica, sve bi te informacije odjednom prodrle na područje svjesnog, što bi bilo isto kao da na radioprijemniku istovremeno slušamo na tisuću stanica. Ne bismo svakako razumjeli ništa, čovjek bi vjerojatno zbog prodora tolikog broja informacija izgubio razum. U ciklusu radiestezijskog istraživanja uvijek se traži  samo jedna informacija, i tek kad se ona dobije može se tražiti slijedeća. Dakle, osnovno je da se s područja nesvjesnog kroz biološku zapornicu, koja sad osim svoje osnovne funkcije preuzima i funkciju filtera, propusti isključivo informacija koja je predmet istarživanja.

U radiestezijskom ciklusu mozak ima dvije osnovne uloge. Prva je upravljanje biološkom zapornicom tako da ona s područja nesvjesnog propusti isključivo traženu informaciju. Druga uloga mozga je da odredi oblik fiziološke reakcije na primljenu informaciju organizma radiesteziste, kako bi on postao svjestan njenog prijema i značenja. Mozak radiesteziste predstgavlja neku vrstu pretvarača primljene informacije kao psihičke energije u fizičku energiju u obliku fiziološke reakcije organizma radiesteziste. Specifičnost radiestezije, u odnosu na drute oblike IOZ-a, leži upravo u toj fiziološkoj reakciji koja se najčešće manifestira kroz motoričke reakcije mišića šake radiestezista.

 

Marijan Trstenjak univ. dipl. inž.